Ko sta dve daljni rasi prekrižani, je škandalozno, če je nagnjenje v potomstvu iz ene ali obeh odraslih oblikah močna in se obdrži za več rodov.

Earl iz Powisaje pred nekaj časa uvozil popolnoma grbavo živino iz Indije in jih križal z angleškimi bitji, ki so pripadale oddaljenim vrstam; in njegov agent me je opazoval, brez nobenega vprašanja, kako čudaško divje so bile križane živali. Ta zadnja dejstva nas spominjajo na trditve, ki pogosto nastajajo pri potnikih iz vseh koncev sveta, na poniževalni ugotovitvi in divji razporeditvi križanih ras človeka. Da je obstajalo veliko odličnih in prijaznih mulatov, ne bo nihče ovrgel; in več milih in nežnih moških je težje najti, kot pa prebivalce otoka Chilce, kjer so Indijanci pomešani z Španci v različnih razmerjih. Na drugi strani, mnogo let nazaj, dolgo preden sem mislil na sedanjo osebo, sem bil presenečen nad dejstvom, da v Južni Ameriki moški z zapletenim rodom med Črci, Indijanci in Španci, so včasih imeli, kakršenkoli je že bil vzrok, dober izraz. (1) Livingstone- in bolj neobtožen nadzor ne moreta biti citirana- potem ko govorimo o mešancu v Zambeziju, ki so ga opisali Portugalci kot redka zver nečloveškosti, pravi:« Neodgovorno je, zakaj so mešanci, kot je on, bolj kruti kot Portugalci, ampak to je nedvomno primer.«

Prebivalec je rekel Livingstonu:« Bog je ustvaril Belce in Črnce, ampak hudič pa je ustvaril mešance.« (2) Ko se dve rasi, obe nizko na lestvici, prekrižata- je potomstvo precej slabo. Dobrosrčen Humboldt, ki ni čutil nobenih predsodkov do manjvrednih ras, govori močne besede o slabih in divjih razporeditvah Zambezijcev ali pa mešancev med Indijanci in Črnci; in ta zaključek je prišel iz strani mnogih opazovalcev. (3) Iz teh dejstev lahko sklepamo, da je poniževalni položaj tako veliko mešancev v razcepu zaradi povrnitve v primitivnega in divjega stanja, nanašujoč se na teorijo križanja, tudi če je v glavnem zaradi nezmogljivih moralnih razmer, v katerih so vzgojeni.

1. Dnevnik Raziskav, 1845, str. 71.
2. Potovanje na Zambezi, 1865, str. 25, 150.
3. Dr. P. Broca, o 'Križanju Človeške Vrste,' angleški prevod, 1864, str. 39.
Nobeden človek, v njegovih čutih, ne bi pričakoval napredka ali spremembe plemena v kakršnemkoli ravnanju, ali obdržal staro pleme pravo in oddaljeno, razen če bi ločil svoje živali.

Presentljivo je dejstvo, da se naj bi osebe, potem ko so bile izgubljene, veliko- verjetno na stotine generacij nazaj- ponovno pojavile. Ampak, ko se pleme prekriža z drugim plemenom samo enkrat, pokaže včasih potomstvo nagnjenje k vrnitvi v osebo tujega plemena za več generacij- nekateri pravijo, za 12 ali cello 20 generacij. Po 12-ih generacijah je razmerje krvi za podoben izraz kateregakoli prednika 1:2048; in še vedno, kakor vidimo, obstaja splošno mišljenje, da je nagibanje k povrnitvi ohranjeno s tem zelo majhnim razmerjem tuje krvi.

Kako močno podedovani pa so te domači nagoni, navade in razporeditve in kako nenavadno pomešani postanejo, se lepo vidi, ko se različne pasme psov prekrižajo. Znano je, da je križanje bull-doga vplivala za več generacij poguma in trdovratnosti hrta; in križanje s hrtom je dalo celi družini ovčarjev nagnjenje k lovu zajcev. Nekatera bitja imajo osupljivo moč križanja z drugimi bitji; ostala bitja iste vrste imajo osupljivo moč navduševanja njihove podobnosti na križanemu potomstvu.

Mislim, da imajo te avtorji prav, ko trdijo, da ima osel premoč nad konjem, tako da sta mula in mezeg bolj podobna oslu, kot pa konju. Ampak premoč teče močneje v oslu, kot pa v oslici, tako da je mula, ki je potomka osla in kobile, bolj podobna oslu, kot pa mezeg, ki je potomec oslice in žrebca.